V 19. stoletju se v Avstriji oziroma Avstro-ogrski ni razvijala le trgovska mornarica temveč tudi vojna. Ta je bila konec 18. stoletja še zelo skromna.
Avstrija je začela vojno mornarico načrtno razvijati šele po porazu Napoleonove vojske leta 1814. Tedaj je bil njen center še v Benetkah, po razglasitvi
Neodvisne beneške republike leta 1848 pa so ga za kratek čas preselili v Trst, kamor se je za 10 let preselila tudi Vojnopomorska akademija. Po letu 1856
je postalo najpomembnejše vojaško pristanišče in oporišče vojne mornarice Pulj. Vanj so prenesli skoraj vse vojnopomorske ustanove. Oporišči vojne
mornarice sta bili tudi v Šibeniku in Boki Kotorski, na Reki pa je leta 1865 začela delovati štiriletna Pomorska vojna akademija.
Med pomorščaki različnih narodnosti, ki so služili v vojni mornarici, so bili tudi Slovenci. Številni so bili v mornarico vpoklicani kot vojni obvezniki, veliko pa se
jih je odločilo za šolanje na mornariških podčastniških šolah in vojnopomoriskh akademijah. O slovenskih pomorščakih in življenju pomorščakov v avstrijski
oziroma avstro-ogrski mornarici pripoveduje tudi zbirka. Razstavljeni so ladijski modeli, navtični predmeti, uniforme, dnevniki, spominki ter drugi osebni predmeti
pomorščakov (kapitana bojne ladje Antona Dolence, mornariškega superiorje Ivana Koršiča, ladijskega pisarja Ivana Rupnika, kapitana bojne ladje Metoda
Cirila Kocha, velikega admirala Antona Hausa in drugih). Posebej velja omeniti mizo in stole iz poveljniške kabina viceadmirala Wilhelma Tegetthoffa s poveljniške
ladje (oklopne fregate) Ferdinand Max.
Zbirka govori o slovenskih pomorščakih, ki so v obdobju od konca 1. do konca 2. svetovne vojne pluli v vojni ali
trgovski mornarici Kraljevine Jugoslavije, o pomorščakih, zlasti Primorcih in Istranih na italijanskih vojnih in
trgovskih ladjah ter o Slovencih, ki so se v času 2. svetovne vojne vključili v Mornarico NOV. Zbirka skuša obiskovalcu
približati način življenja in kulturo pomorščakov ter njihove življenjske zgodbe v času 2. svetovne vojne. Razdeljena
je na obdobje pred 2. svetovno vojno in na obdobje 1941-1945.
Govori s pomočjo predmetov, ki so jih pomorščaki uporabljali, izdelovali ali pa so bili z njimi tesno povezani.
Uvod v zbirko predstavlja zastava Države SHS, ki so jo jugoslovanski pomorščaki leta 1918, ko je avstrijski cesar Karel
novi Državi SHS obljubil vojno mornarico, obesili na drog Arzenala v Tivtu.
V prvem delu so prikazani šolanje pomorskega kadra, ladijske družbe, ladje, ladijske proge,
slovenski pomorščaki in prvine iz njihovega življenja na ladji oziroma v mornarici (prehrana, oblačila, komunikacije,
delo, prosti čas in stik pomorščakov s tujimi kraji).
Medtem ko je življenje pomorščakov na trgovskih ladjah predstavljeno zlasti s pomočjo generalnega načrta ladje Zrinski,
potovalnega kovčka častnika trgovske mornarice, različnih dokumentov, fotografij in navtičnih predmetov, prevladujejo v
delu zbirke, ki govori o vojni mornarici Kraljevine Jugoslavije, poleg različnih dokumentov in fotografij predvsem uniforme.
V delu, ki govori o vojnem času, so predmeti razporejeni po skupinah, ki predstavljajo pomembnejše dogodke iz
življenja pomorščakov v času 2. svetovne vojne: zgodbe pomorščakov trgovske mornarice, zgodbe pomorščakov v italijanski
mornarici, dejanja pomorščakov
Vojne mornarice Kraljevine Jugoslavije po razpadu kraljevine ter slovenske pomorščake v taboriščih, v Mornarici NOV,
v Mornariškem odredu 9. korpusa in v Mornariškem odredu Koper.
Razstavljeni so navtični pripomočki, uniforme, orožje, ladijski modeli, dokumenti, fotografije in drugo.
nazaj na začetek
